Zgodovina

ZGODOVINA, TRADICIJA, VREDNOTE

V šestdesetih letih so v vasi po makadamskih cestah zabrnele prve vespe, nato Tomosovi Colibriji, T-12 in tudi kakšen fičko. Prah so dvigovali zadružni in opekarski kamioni. Zvonilo se je z ročnim potegom vrvi, manj pogosto in glasno kakor danes. V Italijo smo nosili meso in žganje, nazaj pa metle, kavo, napolitanke in južno sadje ter rdeča debela jabolka. Z delom je pričela tudi renška Varikina, ki se je kasneje preimenovala v Šampionko, v vas pa jo je umestil Stanko Weitzer.

Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja so Renče doživele zgodovinski dogodek, ki mu je morda botrovala prav bližina Italije – pobratenje z italijansko občino Staranzano leta 1977. Pobuda za pobratenje je prišla od borčevskih organizacij, zlasti Združenja partizanov Italije, saj so med narodnoosvobodilnim bojem številni italijanski partizani delovali v naših vaseh, nekateri pa so v Renčah tudi padli.

ZGODOVINA, TRADICIJA, VREDNOTE

Po dvaindvajsetih letih je pobratenje še vedno živa vez med obema krajema, pri čemer ob osebnih stikih vidno vlogo odigravajo organizirani dejavniki obeh skupnosti, med katerimi bi izpostavili organizacijo rdečega križa s predsednico Sonjo Kljun, ki ima nepretrgane stike s krvodajalsko organizacijo iz Staranzana in osnovnošolsko mladino ter njihove učitelje z ravnateljem Jožetom Podbrščkom.